Sprehod po travniku, kjer je električni pastir, ki varuje živali
Danes sem bila na izletu in po nesreči spregledala, da je na travniku električni pastir, ki je varoval travnik. Ko sem pogledala malce dlje, sem videla, da so malce naprej tudi živali. Še dobro, da sem samo z jakno oplazila ograjo, k je bila električni pastir, da mene ni streslo. Niti ne vem, kako močan je lahko električni pastir, in ne vem, če si želim izvedeti kaj kmalu. Ampak če pomislim, verjetno ne bi smel biti premočan, ker bi lahko preveč poškodoval živali. Vsaj upam, da je tako, ker verjetno ni prijetno, ali se kakšna žival dotakne te ograje in jo strese, pa tudi če je malo.
Nadaljevala sem pot naprej po gozdu in travniku. Seveda po poti, ki je bil narejena in uživala v lepem vremenu. Včasih si res želim, da bi imela več časa za to, ker je mnogo bolje imeti takšne trenutke, kakor pa preveliko dela. Ampak brez dela tudi težko človek uživa. Ob tem sem tudi opazovala, kako velik je pravzaprav travnik, ki ga obdaja električni pastir, in videla, da je res zelo velik. Še dobro, da imajo te živali res veliko prostora. Videla sem namreč že, da so kakšni travniki, namenjeni živalim, precej majhni in v njih tudi veliko živali. Tistega res ne vem, če je primerno. Je pa res, da česa takega že zelo dolgo nisem videla. Kar me zelo osrečuje in res upam, da tega ni več nikjer.
Čas je minevala, prehodila sem kar veliko. Mislim, da je bilo vsega skupaj okoli štiri ure hoje. Videla sem, da je ura že zelo pozna in tako sem se počasi odpravila domov. Vseeno sem imela še kakšno uro hoje do avtomobila, kar bo ravno prav, da me ne bo sončni zahod prehitel. Ponovno sem obšla travnik, kjer je bil električni pastir, in od daleč opazovala živali, ki so uživale v sencah pod drevesi.
…