Oznaka: bolezen

Sama nimam te izkušnje, moj brat pa je žal to doživel. Bila sem še majhna, vendar sem znala razumeti kaj kemoterapija je in vedela sem, da je težko biti v bolnici. Takrat, ko je moj brat izvedel za raka in da ga čaka kemoterapija, se je v našem domu vse spremilo.  Kar nekaj časa ni bilo smeha, sproščenosti, veselja, dnevi so tekli, mi pa smo bolj tiho hodili eden mimo drugega. Vedela sem, da je brat hudo bolan, niso mogli skriti, ker je bolezen pretežka, da bi jo lahko skrival.

Kmalu je nastopila kemoterapija in vsi smo bili prestrašeni. Ker je moj brat bil takrat v bolnici, sem si želela, da bi bil doma, kar nekaj časa ga nisem videla, za moje starše pa se je ta čas ustavil, enostavno so živeli v upanju, da bo kemoterapija naredila kar je potrebno in da bo brat ozdravel.

Če me danes vprašate, kako se je počutil moj brat, verjetno obupno, vendar nikoli ni dal občutka, da bi se lahko kaj hudega zgodilo, bil je pozitivni, gledal je naprej in večkrat ga je bilo slišati, kaj vse še bo naredil in kaj vse ga še čaka. Nisem še srečala človeka, da bi toliko govoril o svoji prihodnosti, takrat mi je bilo čudno in tudi malo tečno, danes pa še kako razumem, zakaj je tako govoril. Čakala ga je kemoterapija in sam sebi je dajal upanje, da ne sme biti nič narobe, ker on ima še toliko stvari za ponarediti, da mora biti zdrav.

Moj brat je dal skozi veliko, kemoterapija je naredila svoje, od takrat naprej je drugačen, je poln veselja in energije do življenja, v očeh pa mu vidiš tisti strah, negotovost, ki se je boji, da bi se rak vrnil in da bi spet kemoterapija zaokrožila njegovo življenje, tega pa si ne želi nikoli več.…