Imam prijatelja, ki je v svojem prostem času imel tudi montažo za pergole. Čez dan je delal na banki, kjer je imel pretežno računalniško in pisarniško delo, kar pomeni za njega da je osem ur samo sedel. V popoldanskem času, pa je kot popoldanski samostojni podjetnik pomagal pri montaži pergol. Sam je pravil, da mu to delo leži, vendar pa da ne bi to delal vsak dan. Povedal mi je, da se med samo montažo pergole razmiga, saj je delo bolj dinamično, sploh pa, je takšna oseba, ki zelo rad kaj sestavlja in montira. Takšno delo pa mu po sedečem času v službi res sede, saj se kar malo razmiga.
Res mi je zanimivo, da si je zato našel ravno pergole, saj navsezadnje bi lahko tudi omislim kakšen šport. Na ta moj komentar mi je odgovoril, da športa res ne mara in da v njem ne vidi smisla. Saj na koncu ko zmontira pergole, se lepo vidi in nastane nek nov objekt. Še posebej pa, dela ravno bioklimatkse pergole, ki velikokrat dajo objektu lepši pridih in ambient prostoru. Res mi je bilo zanimivo, da si je izbral ta hobi, sicer pa mi niti ni bilo preveč čudno, saj navsezadnje je oče tisti, ki se ukvarja s pergolami, in je normalno, da si med seboj tudi pomagajo. Ampak ko gledam prijatelja, vidim, da v delu res uživa, in da mu sama montaža res ne dela nobenih problemov, ali pa da bi kadarkoli rekel, da se mu pa morda ne bi dalo.
Opazila sem tudi, da je čisto drugačni, ko ga vprašaš o delu na banki, ali pa o delu o pergolah. Res ti zna odgovoriti z dvema različnima tonoma. Ko govori o pergolah res govori z navdušenjem in veseljem. Velikokrat pove še nekaj stvari več, kot ga sicer vprašaš. Tako tudi veš, da v delu res uživa.