Zame so sedežne garniture center druženja, kjer se družite tako z družino, kot tudi z obiski. Dobro je potrebno premisliti, predenj greste v nakup, kajti kar hitro vam je lahko žal, ker niste upoštevali določne stvari, ki pa se je kasneje izkazala za zelo pomembno.
Kaj zame sedežne garniture morajo imeti:
Dober in kvalitetni material,
udobnost,
velikost,
naslonjalo za glavo,
raztegljivost.
Pri kvalitetnem materialu mislim predvsem, da se material sedežne garniture ne uničuje, torej ne trga in ne lupi. Pri udobnosti je pomembno, da se ti udobno in sproščeno namestiš in te po nekaj časa sedenja nič ne boli. Kar pa se tiče velikosti, sem seveda prepričana, da je najboljša tista, ki je kar se da za vaš prostor največja, nikar ne šparajte z velikostjo, le izmerite svoj maksimum v prostoru. Ja, naslonjalo za glavo, pa je obvezno, če seveda sedežne garniture niso tako visoke, da segajo do vrha vaše glave. Pa še raztegljivost sedežne, da v primeru večjega prostora lahko sedežno raztegnete.
Mi smo prvič kupili majno sedežno, to je bila največja napaka, ki smo jo naredili. Vsak dan smo se prerekali in bili živčni, dokler nam ni prekipelo in smo si šli pogledat velike sedežne garniture in eno tudi kupili. Od takrat je mir v hiši in ni več kričanja za prostor.
Če je več ljudi v hiši, so najboljše večje sedežne garniture, nikar ne kupujte dvoseda za v dnevno, potrebujete veliko sedežno, na kateri se boste lahko ulegli in še bo ostal prostor, da se lahko nekdo zraven vas usede.
Lahko pa rečem, da mi barva in stil pri sedežni nima takega velike pomena, kot je velikost in udobnost. Kaj si bodo lepe sedežne garniture, če so premajhne in neudobne. Saj si ne gledamo, ampak jih uporabljamo za uživanje, gledanje televizije, obiske in sprostitev.
Nekateri starši svojim otrokom, ko odrastejo ne pomagajo veliko, ali pa še celo pričakujejo, da otroci pomagajo njim, jaz pa sem drugačen, otroci še kako potrebujejo mojo pomoč in tokrat sem pomagal položiti parket in ne samo to, tudi finančno sem pomagal tako, da sem parket kupil jaz.
Smilijo se mi mladi, kajti dobro se zavedam, kako sem jaz bil nesrečen in kako sem moral garati, da sem si ustvaril dom, ko mi nihče takrat ni pomagal, za marsikatero stvar sem bil prikrajšan in sedaj je čas, da lahko svojemu sinu dam ravno to, kar sam nisem mogel imeti, da lahko gre z družino na dopust, ker mu jaz plačam parket in še kaj drugega, torej mu finančno pomagam, ker sam ne potrebujem.
Vem, da mi je sin še kako hvaležen zato, pa če tudi mi tega ne bi nikoli rekel, tako se mi vedno zahvali, vedno mi da vedeti, da me ima neizmerno rad in da je hvaležen za vso pomoč. Tokrat smo šli v akcijo polaganja parketa, jaz pravzaprav uživam, ko lahko delam pri sinu, to me veseli, prav polepša mi dneve, tako smo srečni vsi, sin ker mu pomagam in jaz ker vem, koliko mu to pomeni.
Pri vseh letih, ki jih imam za seboj, sem kar nekaj denarja prihranil, ko sem si enkrat zgradil življenje ga nisem več toliko potreboval, tako danes parket, drugič pa kaj drugega. Kmalu bo sin urejal notranje prostore in sigurno bom financiral en prostor ali bo to kopalnica, dnevna ali kuhinja pa še ne vem.
Tokrat polagamo parket in se imamo lepo. Z skupnimi močmi je vse lažje in preprosteje. Moj sin pravi, da pa mu je najlepše, ker ko se odločim tako kot sedaj, da bom dal denar za parket, ne kompliciram pri izbiri, ampak mu pustim odprte roke. Danes parket, jutri pa kaj drugega.
Sama nimam te izkušnje, moj brat pa je žal to doživel. Bila sem še majhna, vendar sem znala razumeti kaj kemoterapija je in vedela sem, da je težko biti v bolnici. Takrat, ko je moj brat izvedel za raka in da ga čaka kemoterapija, se je v našem domu vse spremilo. Kar nekaj časa ni bilo smeha, sproščenosti, veselja, dnevi so tekli, mi pa smo bolj tiho hodili eden mimo drugega. Vedela sem, da je brat hudo bolan, niso mogli skriti, ker je bolezen pretežka, da bi jo lahko skrival.
Kmalu je nastopila kemoterapija in vsi smo bili prestrašeni. Ker je moj brat bil takrat v bolnici, sem si želela, da bi bil doma, kar nekaj časa ga nisem videla, za moje starše pa se je ta čas ustavil, enostavno so živeli v upanju, da bo kemoterapija naredila kar je potrebno in da bo brat ozdravel.
Če me danes vprašate, kako se je počutil moj brat, verjetno obupno, vendar nikoli ni dal občutka, da bi se lahko kaj hudega zgodilo, bil je pozitivni, gledal je naprej in večkrat ga je bilo slišati, kaj vse še bo naredil in kaj vse ga še čaka. Nisem še srečala človeka, da bi toliko govoril o svoji prihodnosti, takrat mi je bilo čudno in tudi malo tečno, danes pa še kako razumem, zakaj je tako govoril. Čakala ga je kemoterapija in sam sebi je dajal upanje, da ne sme biti nič narobe, ker on ima še toliko stvari za ponarediti, da mora biti zdrav.
Moj brat je dal skozi veliko, kemoterapija je naredila svoje, od takrat naprej je drugačen, je poln veselja in energije do življenja, v očeh pa mu vidiš tisti strah, negotovost, ki se je boji, da bi se rak vrnil in da bi spet kemoterapija zaokrožila njegovo življenje, tega pa si ne želi nikoli več.…
Ko pomislimo na čas nazaj, vemo, da so naši stari starši in tudi naši starši imeli na oknih navadne zavese iz blaga, potem pa so počasi prihajale v modo lamelne zavese, sprva so jih imeli le redki, danes pa jih ima že kar veliko družin v svojih domovih.
Če ste bili navajeni navadnih zaves iz blaga, se boste morali na lamelne zavese kar malček privaditi, kajti dajejo popolnoma drugačno podobo in drugačen izgled, kot navadne zavese. Tudi premikanje teh zaves je čisto nekaj drugega. Sama sem izbirala lamelne zavese kar dolgo, kajti ponudba je res ogromna, ker je vzorcev še pa še, vendar bolj kot vzorci je pomemben material.
Če ne bi tako komplicirala pri izbiri, bi mi danes bilo še kako žal. Kajti sama sem se osredotočila na vzorce, na kar sem ugotovila, da je lahko ogromna razlika med materiali. Ko sem jaz videla razliko med dobrim in slabim materialom, sem vedela, da lamelne zavese moram kupiti res kvalitetne.
Če boste kupovali lamelne zavese ne šparajte na kvaliteti, kajti kasneje vam bo žal. Dobro narejene lamelne zavese, so trdne, lepe, neprosojne, ravne, se ne zvijajo, material je gladek in premikajo se lepo tekoče. Jaz sama sem najprej videla razliko v debelini, kajti ko sem gledala ene manj kvalitetne lamelne zavese, sem videla, da je videti prav skozi, kar me je pošteno zmotilo. Zakaj bi si kupila lamelne zavese, če se bo vse videlo skozi vrata in okna. Tako sem izbrala najboljšo kvaliteto in še danes vam lahko rečem, da sem tako zadovoljna z njimi. Popolnoma nič se niso spremenile, po barvi, se ne zvijajo in so resnično čisto neprosojne.
Le pazite pri izbiri, kajti vaš dom lahko dobro kvalitetne lamelne zavese resnično naredijo lepšega in z izbiro pravilnega vzorca ne boste potrebovali dodatnega okraševanja, ker bodo vzorci zaves naredili dovolj lep prostor.
Po moje ni potrebno poudariti, da gre za precejšnjo razliko, kakšni so pisarniški stoli direktorjev in kakšni so stoli zaposlenih ljudi. Nekaj normalnega je to in ne bom sedaj kritizirala, da je to zelo narobe, kajti vseeno mora biti pisarna direktorja primerno urejena in seveda je pomembno kakšno opremo ima njegova pisarna. Nekako bi si metali pesek v oči, če bi vztrajali, da pa delavci morajo imeti enako dobre stole ali pa da bi pisarniški stoli za zaposlene morali biti boljši od direktorjevega.
Enkrat smo v eni debati razglabljali ravno to, pa je eden od mojih prijateljev rekel edino zanimivo stvar, da zakaj bi morali pisarniški stoli direktorjev biti toliko boljši od delavskih, ko pa direktor mogoče v enem dnevu na njemu sedi le kratek čas, s tem, da pa delavec na stolu sedi vsak dan 8 ur.
To je edina teza, ki bi pri meni prevladala, da pa bi rekla, da pa bi res bilo dobro, da so pisarniški stoli enaki direktorjevemu, ali pa da direktor nima tako kvalitetnega stola, ker ga ne potrebuje.
Je pa ena velika stvar, predstavljajte si, da pridete na en sestanek za delo v podjetju v direktorjevo pisarno in direktor sedi na starem, razmajanem stolu, mislim, da bi imel kar manjše spoštovanje iz vaše strani, lahko rečemo, da pisarniški stoli tudi psihološko delujejo na ljudi. Ne bi to šlo, ane. Direktor predstavlja zgled podjetja in njegova pisarna ravno tako, tako zraven pride še oprema pisarne in pisarniški stoli, vse mora biti na nivoju strokovnosti in kodeksa.
Pa smo spet tam, da žal je normalno, da so pisarniški stoli med zaposlenimi in direktorji različni, pa s tem ne ponižujemo delavcev, le tako mora biti. Vsekakor pa je potrebno poskrbeti za delavce, da so njihovi pisarniški stoli primerni, da lahko kakovostno opravljajo svoje delo in domov gredo brez bolečin v križu. …
Moj oče me je od nekdaj jemal z seboj, ko je šel z čolnom na morje, pravzaprav sem komaj čakala vikende, da greva na morje, to mi je pomenilo veliko, ker je moj oče imel izpit za čoln, sva lahko varno plula po morju, kolikor se nama je dalo. Nikoli nisem bila slabe volje, ali tečnarila, da naj greva prej domov, resnično mi je bilo lepo.
Oče mi je večkrat dovolil, da sem prijela za volan čolna in sama krmilila čoln, seveda je bil prisoten, ampak to so bili nepozabni trenutki. Čeprav nikoli nisem preveč razmišljala, da ko bom velika, da bi lahko naredila izpit za čoln, sem ga kaj kmalu resnično naredila.
Saj veste, ko pride puberteta in najstnika malo meče, no tudi mene je takrat pošteno metalo, starši so me imeli kar dosti, vendar se niso dali, stali so mi skozi ob strani, oče je vztrajal, da sem šla za vikende še vseeno z njim na čoln, čeprav je moral zaradi moje trme hoditi precej kasneje, ker sem pač zjutraj dolgo spala. Tako sem prebrodila puberteto in potem, kar hitro izrazila željo, da pa bi izpit za čoln imela. Moj oče je seveda bil vesel, ker je vedel, da bo njegov čoln tako v uporabi.
Seveda je za vse skrbel on, jaz ko sem naredila izpit za čoln, sem se samo vozila in uživala. Kasneje pa sem spoznala svojega bodočega moža, takrat so se stvari spremenile, moj oče in fant sta postala dobra prijatelja, tudi on je izpit za čoln in tako sta ga skupaj rihtala in urejala. Vsi stroški so tako šli na pol in vsi smo bili srečni, ker je oče začel to pot. Danes imamo vsi trije izpit za čoln, včasih se borimo med seboj, kdo bo vozil, ko gremo na morje, lepo nam je.…
Stare mame so vedele kaj je dobro in že od nekdaj sem poslušala, da je orehovo olje dobro za nego las. Seveda sem vse to preslišala in lepo uporabljala šampone, ki so se oglaševali kot vsemogočni. Toda ta vsemogočnost vsaj mojim lasem nikakor ne pomaga v času poletja. V času poletja so moji lasje izpostavljeni morski soli, znoju in soncu in seveda se to pozna na kvaliteti samih las.
Toda ne dolgo nazaj sem izvedela informacijo, ki sem jo nekoč že vedela, le da je v članku bilo vse napisano tako strokovno. Orehovo olje in njegove zdravilne maščobe so lahko izjemno dragocene za zdravje naših las saj vsebujejo različna hranila, ki našim lasem dodajo kvaliteto in potrebno zaščito.
V članku je bilo omenjeno, da je orehovo olje pravi vrelec antioksidantov in vitamina B in prav ta stavek, kjer se v istem stavku omenjata orehovo olje in vrelec antioksidantov me je popolnoma prepričal, da tudi jaz preizkusim to čarobno sestavino. Zaradi omenjenih antioksidantov in vitamina B ima orehovo olje to sposobnost, da lasem povrnemo zdrav in mladosten videz.
Vse kar moramo narediti je, da orehovo olje z nežno masažo vtiramo v lasišče, tako izboljšamo prekrvavitev lasišča, hkrati pa preprečujemo nastajanje prhljaja in izpadanje las. Ne samo, da lahko poskrbimo za izpadanje las, orehovo olje lahko bistveno pripomore pri rasti las zaradi vitamina b7 oziroma biotina. In če se bojite uporabljati orehovo olje, zato ker si barvate lase, ste lahko popolnoma brez skrbi. Orehovo olje z vsemi svojimi pozitivnimi lastnostmi poskrbi, da se barva na vaših laseh ohrani bistveno bolje, kot bi se ohranila v primeru, da v lase ne bi vtirali in jih masirali z dodatkom orehovega olja.
Če torej tudi vi dvomite v kvaliteto in uporabno vrednost orehovega olja, preprosto preizkusite to na lastnem lasišču. Verjetno boste popolnoma presenečeni nad pozitivnimi učinki.…
Kar nekaj časa nas že obkroža trend, da so superge nujne v naši garderobi. Tako ima že vsaka ženska v svoji omari za čevlje že sigurno ene, če ne več. Danes ne moremo izgledati smešno, če na kakršni koli stil obujemo superge in gremo skoraj na kateri koli dogodek. Lahko rečemo, da so prevladale svetu.
Imamo pa zelo veliko stilov, tako je danes tudi med znanimi osebnostmi popularno, da oblikujejo svoje superge in če preveč zaplavamo v te vode, potem moramo neprestano kupovati športno obutev, ki je trenutno in. Kajti na trgu so pojavljajo nove in nove in temu ni konca.
Sama sem ti tako privoščila in modne superge in tiste, ki so kvalitetne in seveda niso dizajnerske. Sprva sem kupovala samo dizajnerske, ker sem hotela biti modna in se mi je zdelo, da če bom kupila katere koli druge, potem nisem naredila popolnoma nič, samo denar sem Vrgla stran. Kar nekaj časa me je držal ta občutek.
Pa veste zakaj sem spremenila svoje mnenje in sedaj kupujem kvalitetne superge?
Zgodilo se je to, da so me dizajnerske večkrat ožulile, in počasi sem imela te lepotne modne muhe dovolj, kajti želela sem si hoditi udobno brez bolečin. Pa sem šla v nakup kvalitetnih superg, ki pa na njih ni ravno na veliko pisalo katere firme so, dobila pa sem veliko več, naravne, trpežen materiale, udoben korak in to je bilo vredno več, kot pa kateri koli napis, ki ga imajo določene superge, takrat sem vedela, da bom od zdaj naprej kupovala le te in da kvalitetna pri meni prevlada, ker ni boljšega, kot da se v obutvi dobro počutiš in te nič ne žuli.
Moje superge so pri ljudeh, ki cenijo kvaliteto še vedno dobre, pri tistih, ki pa imajo radi napise znamk na supergah pa malo manj, ker enostavno trg in znane osebnosti narekujejo modo in jo vedno bo. …
Veste, tisti občutek, ko nekam greš in sploh ne veš kaj pričakovati, tako sem se jaz počutila, ko sem prvič šla v igralni salon in nisem vedela nič. Vsi, ki so bili tam, so točno vedeli, kaj igrajo, na katere igralne avtomate bodo šli, katere igre bodo igrali, kateri so avtomati za poker in kakšne so elektronske rulete.
Jaz pa sem prišla v igralni salon kar tako, nisem vedela popolnoma nič, bilo mi je pošteno nerodno, ko sem se ustavila pri enem igralnem avtomatu, ker mi je pač bil bolj zanimiv in okoli njega ni bilo gneče, jaz pa sem iskala špranjo kam bi vstavila svoj bankovec, ki si ga nisem upala zamenjati v žeton, ker sem hotela porabiti samo 10 eurov.
No, pa mi je uspelo najti luknjo za denar, potem pa sem imela naslednji problem:
Kako nadaljevati, kajti igralni salon nima navodil na veliko napisanih?
Kateri gumb stisniti?
Kje se začne?
Kako nastaviti avtomat?
Kako neumno sem se počutila, še dobro, da v igralni salon kdaj vstopijo novi ljudje in se počutijo isto kot jaz, ko ne vedo ničesar. Vzela sem si čas in priznam, da sem kar tako pritiskala na gumbe. Ko sem videla, da hitro izgubljam denar, pa sem sem se malo ustavila, da sem si pogledala, kje znižan možnosti, da mi bo pobiralo manj denarja. Ker pač igralni salon ni moj pogosti obisk, še danes nimam pojma o igralnih avtomatih, kaj šele, da bi pristopila k kašni ruleti ali igralnemu avtomatu za poker. Sama sebi sem smešna, ko je igralni salon zame čista nevednica in hodim okoli kot kakšen prestrašen kužek in iščem avtomate na samem, da se ne bi osramotila.
Ne bom rekla, da mi ni všeč, mi je, vendar ker se ne razumem mi je nerodno, če pa bi vse razumela, kako igralni avtomati potekajo in kako poteka ruleta, pa bi v igralni salon zahajal še z večjim veseljem. …
Sem človek, ki se zbudi zadnje minute in nimam časa niti za kavo, da bi si jo skuhala doma, raje jo spijem kje v kavarni, le da mi postrežejo Illy kavo. Ja čisto res moja jutra so grozna, komaj se zvlečem iz postelje, umijem obraz, uredim, oblečem, že zamujam v službo, tako je čisto vsak dan. Tolikokrat sem si že rekla, da se bom zbudila prej vendar ne gre in ne gre tudi brez Illy kave. Ta mi naredi dan.
Moram pa vam priznati, da v kavarno niti ne zavijem če nimajo prav Illy kave, kajti druge kave mi niso tako všeč. Hvala bogu imam kavarno na poti v službo, kjer je Illy kava in tako si jo vsaki dan privoščim. Še sama ne vem zakaj prisegam na Illy kavo, vendar me je prepričal okus, nisem še nikakor prišla kjer bi stregli Illy kavo in ta nebi bila dobra, mogoče ravno zato.
Lahko sem na dopustu in lahko se sprehajamo mimo še tako lepih kavarn in restavracij, ko si zaželim kave, bom iskala mojo kavo in ne bom se prej ustavila v drugi kavarni in spila drugo kavo. Tako se mi včasih vsi smejijo, kajti vedo koliko mi pomeni Illy kava in zdaj že vsi vedo, ko so z menoj izbiramo kavarne, kjer strežejo Illy kave, ne samo da vedno, lahko bi rekla, da sem z tem že okužila mojega moža in tudi katero prijateljico.
Ne vem zakaj, ampak Illy kava ima zame poseben vonj in okus, enostavno mi zadiši in ne morem se je naveličati, vsaki dan znova mi zadiši in rada jo pijem, kajti Illy kava mi daje občutek tiste prave kave, ki še ni izgubila na okusu in vonju, se ne razdiši in ostaja enaka, dokler je ne spijem. Vedno bom pila Illy kavo, če ne, pa kave sploh ne bom več pila.…
