Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je ključna institucija, odgovorna za izvajanje sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji. ZPIZ upravlja s pravicami iz naslova starostne, invalidske ter družinske pokojnine. Poleg tega zavod sodeluje z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve pri oblikovanju politik na področju socialnega varstva.
ZPIZ ima ključno vlogo pri zagotavljanju socialne varnosti prebivalcev Slovenije, saj skrbi za finančno zaščito ob upokojitvi ali invalidnosti. Njegove naloge vključujejo ne le izplačilo pokojnin, temveč tudi svetovanje in informiranje zavarovancev o njihovih pravicah in dolžnostih. Zavod tesno sodeluje z drugimi institucijami, kot so Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in različne nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s področjem socialnega varstva. Pomemben del ZPIZ-ovega poslanstva je tudi vzdrževanje trajnostnega pokojninskega sistema, kar dosega skozi skrbno upravljanje sredstev v Pokojninskem skladu RS ter nenehno prilagajanje zakonodaje novim demografskim in ekonomskim razmeram. V zadnjih letih se zavod osredotoča na digitalizacijo svojih storitev; tako omogoča hitrejši dostop do informacij preko spletnih portalov ter lažje urejanje administrativnih postopkov brez potrebe po obisku poslovalnic ZPIZ-a. Ta moderni pristop olajšuje življenje številnim upokojencem ter aktivnim zavarovancem, ki lahko zdaj preprosto preverijo stanje svojega pokojninskega računa ali oddajo zahtevke za različne pravice preko spleta. Poleg tega ZPIZ redno organizira izobraževalne delavnice in seminarje, kjer posamezniki lahko pridobijo dragocene informacije o načrtovanju lastne prihodnosti – od strategij varčevanja do možnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja pri zasebnih ponudnikih. S svojim celostnim pristopom ZPIZ prispeva k večji socialni pravičnosti in solidarnosti med generacijami ter igra nepogrešljivo vlogo pri oblikovanju družbeno odgovornega okolja v Sloveniji. Tako ostaja zaupanja vredna institucija za vse državljane, ki iščejo podporo ali nasvet na poti do varnejše prihodnosti po koncu aktivnega dela življenjskega obdobja.
Poleg tega ZPIZ aktivno sodeluje z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter drugimi ključnimi akterji pri oblikovanju politik, ki spodbujajo dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema. S posebnim poudarkom na medgeneracijski solidarnosti se zavod trudi ustvarjati rešitve, ki ne le varujejo interese trenutnih upokojencev, temveč tudi zagotavljajo vzdržnost prihodnjih generacij. V prizadevanju za večjo vključenost mladih je ZPIZ začel s pobudami za ozaveščanje o pomembnosti zgodnjega načrtovanja pokojnin in finančne pismenosti. S temi ukrepi si prizadeva zmanjšati morebitne socialne razlike in okrepiti občutek skupnosti med prebivalci Slovenije. Zavod prav tako tesno sodeluje z različnimi izobraževalnimi ustanovami pri razvoju programov, ki mladim ponujajo priložnost za pridobivanje znanj in veščin potrebnih za učinkovito upravljanje osebnih financ skozi celotno življenje. Tako ZPIZ ostaja ključno vozlišče podpore in partnerstva v slovenski družbi ter utrjuje svoj položaj kot temeljni steber socialnega varstva v državi.
Poleg tega se ZPIZ osredotoča na krepitev partnerstev z nevladnimi organizacijami in zasebnim sektorjem, da bi razvil celovitejši pristop k pokojninskim reformam. V sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije si prizadeva za oblikovanje spodbud, ki bi delodajalcem omogočile lažje vključevanje načrtovanja pokojnin v njihove kadrovske politike. Takšne pobude ne le povečujejo ozaveščenost zaposlenih o pomembnosti dolgoročnega finančnega načrtovanja, temveč tudi izboljšujejo njihovo socialno varnost. Na ta način ZPIZ utrjuje svojo vlogo kot ključni akter v slovenskem sistemu socialne varnosti ter si aktivno prizadeva za bolj pravično in trajnostno prihodnost vseh generacij prebivalcev Slovenije.…
Obisk šole pri podjetju, kjer se izvajajo tehnični pregledi je bil eden tistih dni, ki se vtisnejo v spomin. Pa še pouka ni na ta dan. Že ob prihodu je bilo jasno, da nas čaka poseben dan.
Začelo se je z uvodnim pozdravom vodje podjetja, ki nam je pojasnil pomen tehničnih pregledov za varnost v prometu. Povedal je, kako pregledujejo razna vozila, od mopedov in motorjev do avtomobilov in tovornjakov, da so tehnično brezhibna in primerna za vožnjo, s čimer zmanjšujejo število prometnih nesreč. Njegov govor je bil strokovnosti, kar nas je takoj pritegnilo. Sledil je ogled delavnice, kjer so nam pokazali postopek kako se izvajajo tehnični pregledi vozil. V živo smo lahko videli, kako preverjajo zavore, amortizerje, svetila in izpuh. Presenetilo nas je, koliko malenkosti mora biti v popolnem stanju, da lahko vozilo uspešno prestane pregled. Eden izmed tehnikov nam je celo dovoli, da smo s posebno napravo preverjali tlak v pnevmatikah.
Ena bolj zanimivih točk našega obiska je bila predstavitev različnih primerov vozil, ki so jih tehnični pregledi izločili iz prometa. Povedali so nam zgodbe o vozilih z nedelujočimi zavorami ali prekomerno obrabljenimi pnevmatikami, kar bi lahko vodilo v resne prometne nesreče. To je bil opomnil, kako pomembno je redno vzdrževanje vozila. Obisk podjetja smo zaključili z interaktivno delavnico. Razdelili smo se v skupine in dobili nalogo, da rešimo simulacijo problema, ki lahko nastane. Zamisliti smo si morali, da smo prometni inšpektorji in preveriti ali je določeno vozilo varno za vožnjo.
Naloga je zabavna in zelo poučna, saj smo lahko uporabili vso znanje, ki smo ga pridobili tisti dan. Na poti domov smo se med sošolci pogovarjali kako zanimivo delo opravljajo zaposleni v tem podjetju in kako tehnični pregledi res pripomorejo k večji varnosti na naših cestah. Še danes, ko se spomnim tega dne občutim hvaležnost, da sem imel priložnost bolje razumeti svet avtomobilizma in njegove tehnične strokovnosti.…
Beseda elektroerozija zveni tako strokovno. Kaj to sploh je? Pravijo in tudi na spletu piše tako, da je poseben postopek, ki se uporablja za obdelavo kovinskih materialov. Gre za tehnologijo, ki omogoča zelo natančno oblikovanje in obdelavo raznih kovin, ki so trde in težko obdelovane z običajnimi orodji.
Namesto, da bi kovino rezali, brusili ali vrtali, elektroerozija uporablja električno energijo in toploto za odstranjevanje materiala. Kako elektroerozija deluje? Sam postopek temelji na iskrenju, v napravi sta prisotna dva glavna dela, elektroda in kovinski kos, ki ga obdelujemo. Med njima je zelo majhna razdalja po kateri skačejo majhne električne iskre. Ko iskre preskočijo ustvarijo visoko toploto, ki stopi ali izpari majhen del kovine. Ta stopljena ali izhlapela kovina se nato odstrani s pomočjo poseben tekočine, ki kroži v stroju. Je izjemno natančna in se uporablja za izdelovanje delov, kjer so potrebni zelo majhni detajli ali posebne oblike, ki jih z drugimi tehnikami ne moremo doseči. Z njo lahko ustvarimo zelo fine reže, majhne luknjice ali zapletene vzorce. Postopek se pogosto uporablja v orodjarstvu za izdelavo raznih kalupov, ki so osnova za proizvodnjo mnogih plastičnih in kovinskih izdelkov. Kdaj je elektroerozija najbolj uporabna? Ta tehnologija je še posebej primerna za obdelavo jeklenih, titanovih ali karbidnih materialov. Prav tako je uporabna pri izdelavi delov kjer je potrebna visoka natančnost in gladka površina. Vendar pa ima tudi omejitve, saj jo lahko uporabljamo le na materialih, ki prevajajo električno energijo.
Tako plastika in les ne prideta v poštev za takšno obdelavo. Čeprav ta beseda marsikomu zveni zelo zapleteno in strokovno, pa ni tako, saj je njena prednost ravno v tem, da omogoča izdelavo izjemno natančnih delov. Brez nje nekaterih delov ne bi bilo moč izdelati. Tako lahko rečemo, da je elektroerozija ena izmed pomembnejših in ključnih tehnologij v sodobni avto in letalski industriji ter medicini, ki omogoča velik napredek in inovacije.…
Doma sem imel že kar nekaj časa sedaj namen opraviti nekaj dela. To pa je bilo povezano z mojimi stropi. Ti so namreč bili zelo visoki, kar pa mi je od začetka bilo kar všeč, saj je prostorom dajalo kar nekaj inovativnosti, vendar pa sem s časom lahko videl, da to ni najbolj praktično. Zaradi tega so bili prostori namreč zelo veliki, kar pa je vplivalo na to, kako veliko energije, oziroma toplote, je bilo potrebno, da sem te prostore ogrel.
Zato pa sem menil, oziroma kar vedel, da bom lahko kar nekaj denarja prihranil, če bom te strope znižal, ter s tem zmanjšal volumen prostorov. Zato pa sem se kar lotil dela, kjer pa je bilo najprej potrebno premisliti, kako se tega lotiti. Odločil pa sem se za suho montažo, torej za mavčne plošče. Da pa sem to lahko izvedel, pa so se potrebovali profili za Knauf, mavčne plošče, nekaj izolacije, ter še nekaj osnovnega materiala.
Tedaj pa sem moral opraviti še natančne meritve, da sem lahko videl, koliko vsega tega materiala bom moral kupiti. Ko pa sem to imel, ter sem vse potrebno kupil, pa sem se lahko lotil dela. Sprva pa so se namestili vsi potrebni profili za Knauf, na potrebna mesta. To pa mi je vzelo veliko manj časa, kot sem pričakoval, kajti profili za Knauf so bili zelo enostavni za uporabo, oziroma za montažo.
Ko pa je bilo to ogrodje zgrajeno, pa sem lahko začel nameščati vse mavčna plošče, ter med prejšnjim stropom in pa tem novim, namestil potrebno izolacijo, katera pa bi le še pripomogla k učinkovitosti ogrevanja.
Ko pa sem končal s to montažo, pa je bilo potrebno nov strop le še urediti, ga prebarvati in pa še napeljati elektriko, da sem lahko nazaj montiral vse luči. Tedaj pa sem končno končal s tem projektom, ki sem ga imel v mislih že zelo dolgo. …
Ko sem bila mlajša, sem se ukvarjala z zelo veliko različnih športov. Zelo rada sem kolesarila in pa tekla. To sem več ali manj delala zaradi sebe in se z nobenim športom nisem ukvarjala profesionalno. Prijavljala sem se na razne maratone in podobno. Vse skupaj je bilo več ali manj za zabavo in pa za to, da sem naredila nekaj zase. Dejstvo je, da po vsakem takem maratonu mišice močno bolijo. Vedno se je zgodilo, da se potem po 2 dni nisem morala premikati. Ko sem opazovala profesionalne športnike, mi je bilo zelo zanimivo, kako so se oni brez problema premikali še naprej. Jaz sem vedno obležala. Začela sem brskati po spletu, kaj bi lahko pomagalo proti tem bolečinam in seveda sem takoj našla magnezijevo olje. Magnezijevo olje je nekaj, kar uporablja zelo veliko športnikov, saj lajša bolečine v mišicah in to je definitivno nekaj, kar sem jaz potrebovala.
To magnezijevo olje sem potem tudi kupila ter ga začela uporabljati čisto vsakič po neke športne aktivnosti. Zelo rada sem hodila tudi na sprehode in pa rada sem tudi rolala in tudi po takih podvigih me je včasih bolela kakšna mišica. To magnezijevo olje je bilo res nekaj zelo posebnega, saj je bolečina bila res minimalna naslednji dan. Nisem morala verjeti da neka taka stvar lahko spremeni čisto vse. In bila sem zelo vesela, da imam nekaj takšnega. To je definitivno nekaj, kar bi priporočala vsakemu posamezniku, saj verjamem, da je šport nekaj, kar je lahko zelo lepega, ampak hkrati se ne veselimo naslednjega dneva. Tako velja tudi za tiste, ki hodijo v fitnes in imajo naslednjih nekaj dni zelo velike bolečine v mišicah. Verjamem, da tudi oni vejo kaj je magnezijevo olje in to tudi uporabljajo. Sama sem sicer to spoznala res zelo pozno, ampak vesela sem, da sem vsaj videla, da obstaja.
…
Zadnji zgornji sloj na strehi je strešna kritina, ki varuje hišo pred različnimi vremenskimi vplivi, kot so dež, sneg, toča, veter in sonce. Poleg tega pa je strešna kritina tudi estetsko zelo pomembna, saj da videz in slog hiši ali stavbi. Na voljo so različne strešne kritine, ki dajo tudi različne lastnosti in videze končni podobi hiš.
Tradicionalne kritine z dolgo življenjsko dobo so opečne kritine in betonske kritine. Oboje zahtevajo močno in trdno strešno konstrukcijo zaradi njihove teže. Težko jih je postavljati njihove teže, imajo pa dobro zvočno izolacijo in naraven videz, ki paše na večino stavb. Nasprotno tem so pločevinaste strešne kritine, ki so lažje, tudi lažje za nameščat. Po navadi so v velikih formatih in posledično se tudi streha hitro pokrije. Na voljo so v različnih barvah, njihova slaba lastnost pa je da so glasne ob dežju in toči. Zahtevajo dodatno izolacijo in nekatere niso premazane proti koroziji. So pa zelo estetske in dajo moderen industrijski videz. Vedno več ljudi se odloča za to vrsto strešne kritine, saj je zelo popularna. Na manjših objektih kot so vikendi ali manjša dodatna poslopja na kmetijah pa se pogosto opazi lesene skodle. Imajo naraven videz in dobro toplotno in zvočno izolacijo, so pa občutljive na ogenj in zahtevajo redno vzdrževanje in zaščito. Opaziti je še vedno, da je slamnata strešna kritina, ravno tako dobra toplotna izolacija in ekološko prijazna. Ima pa krajšo življenjsko dobo in je zelo vnetljiva. Na trgu je še mnogo drugih kritin. Zadnje čase tudi zelo moderne zelene strehe, ki zahtevajo posebno konstrukcijo in material za rast rastlin. Potrebno je vzdrževanje rastlin z zalivanjem in gnojenjem, po nosilnosti so težje od klasičnih, potrebujejo odvodnjavanje.
So pa odlična toplotna izolacija in so ekološko prijazne. Najbolje da izbiro strešne kritine prepustimo strokovnjakom in se dobro posvetujemo z njimi, saj je od te kritine odvisna notranjost hiše ali stavbe in pa tudi sam izgled hiše ali objekta.…
Že kar nekaj časa sem se sedaj zelo rad ukvarjal z lovom. Na tega pa sva hodila skupaj z prijateljem, kateri pa je imel nekoliko več izkušenj s tem, kot jaz, tako da me je lahko nekako vodil v to, ter mi je lov na začetku sploh pokazal, ter me vpeljal v to.
Sedaj pa sem se s tem ukvarjal že malo dlje časa, ter sem si lahko med tem priskrbel tudi nekoliko bolj napredno opremo, oziroma sem to nekoliko nadgradil. Tukaj pa si nisem mislil, da bom imel na voljo toliko različnih delov lovske opreme, kot sem jo imel. Na začetku, kosem se začel ukvarjati s tem, sem seveda imel neko čisto osnovno opremo. Tedaj pa sem se začel usmerjati še v nakupe kakšnih bolj specifičnih pripomočkov za lov.
To pa je bil tudi lovski nahrbtnik. Sprva pa si nisem mislil, da je to tako pomemben del lovske opreme, kajti do takrat sem uporabljal zgolj kakšen navaden nahrbtnik v katerega sem lahko spravil vse kar sem rabil pri lovu. No ko pa sem si kupil boljši lovski nahrbtnik, pa sem lahko videl, da ta res naredi zelo veliko razliko v samemu lovu. Ta pride prav namreč zaradi tega, ker ima lovski nahrbtnik dizajn, ki je ustvarjen ravno temu. Zato pa si lahko vso opremo spravim res zelo urejeno in kompaktno v ta nahrbtnik. To pa pomeni, da če kdaj pri lovu potrebujem kakšen kos opreme, zelo hitro, ga lahko nemudoma najdem v lovskemu nahrbtniku. To da pa pridem do kakšnega dela opreme čim hitreje, pa mi lahko velikokrat pomaga pri lovu, da je ta uspešen.
Tako pa moram reči, da mi je lovski nahrbtnik res zelo lepo popestril mojo izkušnjo z lovljenjem, saj je izboljšal mojo organiziranost in pa mi je omogočil, da lahko do opreme posegam zelo hitro, kadar je to nujno. …
Nekaj let nazaj sem se srečal s tem, da sem moral preoblikovati mojo novo hišo, oziroma notranjost, saj sem se preselil v novo hišo z mojo družino. Tukaj pa me je notranje oblikovanje zares inspiriralo, ter sem dobil kar nekaj pobude in pa idej, kako bi preoblikoval ta tedanji prazen prostor, ter ga ustvaril v nekaj, kar bi bil zame prijeten dom. Tako pa sem se takrat prvič srečal z notranjim oblikovanjem, v čemur pa sem zares užival, saj je bilo zelo zanimivo videti, kako so moje ideje postale realnost.
Da pa sem se tega sploh lotil, pa sem moral premisliti kar nekaj reči, ter se dobro organizirati. Na primer, bilo je kar zahtevno ugotoviti, katere vse nakupe bo potrebno opraviti, kar se tiče raznih delov pohištva, luči, preprog in tako dalje. To pa zato, ker sem nekaj delov takšnega pohištva že imel od svojega prejšnjega doma, ter sem jih vzel s seboj, vendar pa nisem imel vsega. Zato pa se je bilo potrebno res dobro organizirati.
Del za notranje oblikovanje na katerega pa sem bil še posebej pazljiv, pa je bila svetloba. To pa v temu smislu, da kadar je večer in tema, sem moral zagotoviti, da bodo moji prostori čim bolje in enakomerno osvetljeni, da v prostorih nisem imel nobenega temnega prostora.
S tem pa sem prišel v stik z delom, katero pa me je nato začelo zelo zanimati, torej notranje oblikovanje. Zato pa sem v prihodnosti začel dajati tudi čedalje več poudarka na to, ter sem skozi čas začel tudi v tej smeri delati. S tem pa sem se spoznal tudi z ogromno različnimi notranjimi oblikovalci, s katerimi sem lahko delil svoje ideje, ter smo tudi skupaj oblikovali kakšne prostore, kar pa je bilo odlično za pridobivanje izkušenj, ter deljenje izkušenj z drugimi ljudmi, na področju notranjega oblikovanja. …
Ko smo bili pri prijateljih na pikniku, sem res občudovala njihovo prenovo, saj je potekala žecelo večnost. Zdaj sem popolnoma razumela kaj je prijateljica mislila s tem, ko mi je razlagala da ima še vso orodje in opeke na terasi ter ima zato občutek, da še vedno živi v popolnem neredu.
Tako pa je končno prišel čas, ko so se lahko končno lotili tudi urejanja same okolice hiše in zunanje terase za preživljanje prostega časa na svežem zraku. Na terasi je bila tudi pergola bioklimatska, ki pa je bila res pika na i saj je bila ravno dovolj velika, da je bila pod njo bila tudi velika miza z ogromno prostora za vse povabljene prijatelje. Tako je prijateljica tudi ponosno pokazala, kako se lahko ta njihova zunanja miza še raztegne. Prijateljice smo uživale za mizo, kjer nam je pergola bioklimatska delala senco, fantje pa so bili pri žaru in obračali meso. Prav tako pa je bil prijatelj ponosen na njihov novi žar, saj je prav pasal v tisto letno kuhinjo. Otroci pa so se podili po zeleni trati okoli hiše. Tako je pergola bioklimatska res prišla prav, saj je prav ustvarila prostor, ki je bil primeren za sedenje in klepetanje v senci. Naenkrat so se na mizi pojavili krožniki in pribor in že je bila hrana na mizi.
Takrat smo se za mizo posedli vsi, tudi otroci in res je bilo hecno ker je naenkrat zavladala tišina in res si slišal samo še mlaskanje, saj je hrana bila res odlična. Ko se je sonce obrnilo, je tudi pergola bioklimatska obrnila svoje lamele, tako da smo bili še vedno v senci in nam sonce ni bilo preveč moteče. Tako smo po hrani pojedli še sladico, ki ga je prijateljica spekla in klepet se zavlekel do poznega večera.…
Če bi nekje v notranjosti Slovenije vprašal za ime Lisjak, ne bi vedeli kaj stoji za tem imenom, pri nas na obali pa vsi vemo, da je to zelo priznana oljarna z visoko kakovostnem extra deviškem oljčnem olju v slovenski Istri.
To je družinsko podjetje, ki ga opravlja že več generacij. Sami pridelujejo različne vrste oljk na svojih nasadih. Veliko pozornost namenjajo ročnemu obiranju in stiskanju oljk. Z različnimi vrstami oljk pridobivajo olja različnih okusov in kakovosti. Povsod na različnih tekmovanjih je oljarna Lisjak nagrajena z odličnimi ocenami in imajo številna mednarodna priznanja. Imajo tudi vodene oglede po njihovi oljarni in degustacije osmih vzorcev ojčnega olja s postrežbo istrskega narezka.
Zainteresirani si lahko ogledajo postopek pridobivanja oljčnega olja od drevesa do steklenice. Ponujajo tudi izobraževanja o ojlkarstvu in kulinariki. V kulinariko vnašajo olja za različno pripravo jedi, marinad, salatnih prelivov, omak in ostale specialitete. Tako lahko obiskovalci okusujo različna olja na različnih jedeh. Ponujajo različne izdelke iz oljčnega lesa razne podstavke za mila, za olja ,deske z olji, različna poslovna darila. Oljarna Lisjak nudi tudi prevoz po oljčniku s starodobnim vozilom.
Ravno so nas spraševali turisti, kje bi bilo možno kupiti domače oljčno olje in smo jih napotili v oljarno Lisjak, ki je bila tudi najbližja. Ko so se zvečer vrnili, so bili zelo navdušeni in očarani. Niso še imeli priložnosti toliko videt in zvedet vse od oljk. Niso se mogli načudit tolikim različnim okusom oljčnega olja.
Okušali so še druge specialitete hiše, dobili so nekaj receptov za pripravo le teh. nakupili so si kar nekaj spominkov in tudi nekaj poslovnih daril, ki jih bodo izročili svojim poslovnim partnerjem.
Najbolj pa jih je fascinirala vožnja po nasadu s starodobnim avtomobilom. Zagotovo se bodo vsako leto, ko bodo prihajali k nam, se oglasili še pri njih. Tudi mi smo bili veseli za njih.…